Si štejem v čast, če sem z objavami tukaj v zadnjem času vsaj malo prispeval k temu, da se začnemo pogovarjati o za nas resnih in koristnih temah.
Zaposleni v Sloveniji pri 2000 evrih bruto prejme 1311 evrov neto, medtem ko mediana EU znaša 1572 evrov, ugotavljajo v Inštitutu Razvojnik.
delo.si/novice/slovenija/slo…
A bi nas moralo čuditi, da še ni nikjer novice, da je vodstvo DVK odstopilo?
#samprasam
Že pred mnogimi leti sem na potovanjih začel opažati velike razlike v cenah osnovnih zdravil. Prvič, ko me je zakuhalo v Veliki Britaniji, sem paracetamol kupil kar v Tescu. Pozneje na Nizozemskem v Albert Heijnu, v Španiji pa poceni generik v lekarni.
In veste kaj? Vse te tablete so mi pomagale enako dobro kot nekajkrat dražja Lekadol in Daleron v Sloveniji.
Zato sem primerjal najnižje cene paracetamola 500 mg v 29 evropskih državah. Rezultati so zgovorni: Slovenija sodi med najdražje!
Očitno se moramo vprašati, koliko k temu prispevata omejevanje konkurence in pretirana regulacija trga zdravil. Račun namreč na koncu plača slovenski potrošnik – bolnik, ki za tako osnovno zdravilo plačuje večkratnik cene, dostopne drugod po Evropi.
In tudi zato iz principa paracetamola ne kupujem več v Sloveniji.
Hamtramck v Michiganu, prvo ameriško mesto z muslimansko večino, je s soglasno odločitvijo povsem muslimanskega mestnega sveta prepovedal izobešanje LGBT-zastav na občinskih površinah.
Kam so izginili vsi glasni zagovorniki raznolikosti, strpnosti in vključevanja? Ali ta načela veljajo le takrat, ko ustrezajo njihovi politični agendi?
Afganistan, od ustavne monarhije, preko vojaškega udara, komunstičnega prevrata, sovjetske intervencije, državljanskih vojn do talibanske oblasti.
Od časov izpred več kot 50 let, ko so ženske v Kabulu hodile naokrog v kratkih krilih, do danes, ko jim je ob strogo predpisani garderobi izobraževanje po 6. rezredu prepovedano.
#sampovem
Tragično je, ko se predsednik nekega organa, ki naj bi predstavljal neodvisen nadzor javnih financ, zaradi osebne zadeve na seji Odbora za finance spusti na nivo Nike Kovač.
#butale
info360.si/aktualno/znan-pra…
Poglejmo zdaj še povprečno slovensko bruto plačo. Koliko bi pri istem brutu delavcu ostalo v posamezni članici EU?
Pri 2.695,56 € bruto, kolikor je avgusta znašala povprečna plača pri pravnih osebah, v Sloveniji po modelnem obračunu ostane 1.706,11 € neto. To je 25. mesto med 27 članicami. Če izvzamemo Luksemburg, kjer je ta bruto pod nacionalnim minimumom za polni delovni čas, smo 24. od 26.
Pri istem brutu bi delavcu v vseh štirih sosednjih državah ostalo več. V Avstriji 456 €, v Italiji 327 €, na Hrvaškem 92 € in na Madžarskem 86 € več na mesec. Na Hrvaškem in Madžarskem bi bil ob tem tudi strošek delodajalca nižji.
Za konec še zanimiva primerjava z Nizozemsko. Delodajalca bi ista bruto plača stala le 79 centov več kot v Sloveniji. Delavcu pa bi po obračunu ostalo skoraj 724 € več. Vsak mesec.
Kot obljubljeno, nadaljujem primerjavo plač v vseh 27 članicah EU. Po Brodnjaku gremo na drugi konec lestvice, k slovenski minimalni plači.
Pri 1.481,88 € bruto v Sloveniji zaposlenemu po modelnem obračunu ostane 998 € neto. Na Češkem bi mu pri istem brutu ostalo 1.193 €. To je približno 195 € več vsak mesec.
Slovenija je po netu 25. od 27 v simulaciji. Če izločimo šest držav, kjer je ta bruto pod nacionalnim minimumom za polni delovni čas, je 19. od 21.
Za takšno razliko torej ni treba priti do Brodnjakove plače. Vidna je že pri minimalni.
Me zanima, če so punce dobile dovoljenje spodaj omenjenih združenj, da se njihovi logotipi uporabljajo v namene predreferendumske kampanje?
#samprasam
Zakaj torej prejemnik CNVOS, če kot pravi, se bori 8M? Mutna posla!
#samprasam
Replying to @8Marec
@8Marec se bori kot lev. Za nas, za vse pod 7.500€ plače.
Povrnimo jim z majhno donacijo, ali malo večjo če želite. ⤵️⤵️
Sploh pa pokažimo Janši in vladi, da smo mi vsi I8m ♥️
2
106
Če sem danes že začel z Brodnjakom, ki ga Alenka Bratušek in njeni tako radi omenjajo, poglejmo še številke. Koliko bi mu pri enakem bruto I ostalo v posamezni članici EU?
Pri modelnih 63.537 € bruto na mesec bi mu v Sloveniji ostalo 25.930 € neto. To je zadnje mesto med 27 članicami EU. V oklepajih je Ginijev koeficient za leto 2025. Slovenija ima 24,6.
Kako je pri sosedih?
🇭🇺 Madžarska 42.252 € (29,5)
🇭🇷 Hrvaška 41.665 € (28,5)
🇦🇹 Avstrija 34.233 € (27,4)
🇮🇹 Italija 33.675 € (31,0)
In v srednjeevropskih državah s podobno ali manjšo dohodkovno neenakostjo?
🇨🇿 Češka 46.081 € (24,0)
🇸🇰 Slovaška 38.994 € (23,0)
🇵🇱 Poljska 35.061 € (24,9)
S socialno kapico pri 7.500 € iz ZIURS bi se Slovenija v simulaciji povzpela za pet mest, na 22. mesto med Švedsko in Irsko.
🇸🇮 Slovenija s kapico 32.402 € neto (+6.472 € na mesec)
Vsak pameten finančni minister bi si želel, da uprave ter vodstveni in zaledni kadri ostanejo v Sloveniji. Če Alenka Bratušek že odpira vprašanje Brodnjakove plače, naj odgovori še na tole. Kako bomo ta delovna mesta obdržali doma, če pri istem brutu v vseh štirih sosednjih državah zaposlenemu ostane več?
Opomba: Primerjava predpostavlja lokalno zaposlitev in davčno rezidentstvo. Bruto izhaja iz povprečja plač in regresa po poročilu NLB za 2025, variabilne nagrade pa so izključene.
Alenka Bratušek vztrajno ponavlja, da je interventni zakon »zakon za bogate«. In vedno znova na plano potegne Brodnjaka.
Očitno je zanjo skoraj 100.000 normirancev množica potencialnih »bogatašev« in priročnih razrednih sovražnikov.
To ni resna gospodarska politika. To je ceneni populizem!
Namesto razprave o podjetništvu, novih delovnih mestih, investicijah in konkurenčnosti Slovenije nam prodaja zgodbo o enem dobro plačanem direktorju.
Podatki na sliki razkrivajo precej drugačno realnost.
Slovenija ne potrebuje lova na »bogataše«, ampak davčno okolje, v katerem se splača delati, ustvarjati, rasti in investirati — ter ki bo k nam privabljalo tudi podjetnike iz tujine.
Z demoniziranjem podjetnosti ne bomo ustvarili blaginje. Kvečjemu bomo odgnali tiste, ki jo ustvarjajo.
Kar se zakonodaje tiče, punce na I8M hodijo po zelo tankem ledu, ki se lahko kaj hitro vdre.
#sampovem
Če gre za javno priznano in namerno akcijo z namenom diskreditacije političnih strank preko lažnih ali pastem podobnih nakazil (t.i. provokacija s političnimi donacijami), se pravna situacija bistveno spremeni. Takšno ravnanje namreč posega na področje namerne sabotaže in poskusa zlorabe zakonodaje.
Zakonodaja in praksa v Sloveniji predvidevata naslednje obrambne mehanizme za stranke in sankcije za tiste, ki to organizirajo:
1. Politične stranke imajo rok za vračilo in samozaščito
Zakon o političnih strankah (ZPolS) in Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) ne kaznujeta stranke avtomatično v trenutku, ko se denar pojavi na računu. Zakonodaja upošteva, da stranka ne more vnaprej preprečiti, da bi ji nekdo nakazal denar.
Dolžnost preverjanja: Stranka mora po prejemu vsakega nakazila preveriti identiteto in izvor donatorja.
Ukrep takojšnjega vračila: Če stranka ugotovi, da gre za prepovedan vir (tujina, pravna oseba), mora denar v roku, ki ga določa zakon, nakazati nazaj, v humanitarne namene ali v državni proračun.
Zaščita stranke: Če stranka dokaže, da je ravnala v dobri veri, takoj identificirala nezakonito nakazilo in ga sama prijavila ter odstranila, ni pravno odgovorna za prekršek, saj ni šlo za namerno sprejetje nezakonitega financiranja. Sabotaža s tem spodleti.
2. Pravna odgovornost NVO in posameznikov, ki to organizirajo
Če so organizatorji to javno povedali in pozvali k nakazilom z namenom škodovanja, so sami sebe izpostavili resnim pravnim posledicam:
Sostorilstvo in napeljevanje k prekršku: Javni poziv k izvajanju nezakonitih dejanj (financiranje strank iz tujine) se lahko obravnava kot napeljevanje h kršitvam ZPolS in ZVRK, kar je prekrškovno kaznivo tako za organizacijo (NVO) kot za odgovorno osebo te organizacije.
Kaznivo dejanje oviranja ali zlorabe: Namerne akcije, ki poskušajo umetno povzročiti prekrškovne postopke proti političnim subjektom ali destabilizirati volilne procese s pomočjo tujih finančnih tokov, lahko hitro preidejo v sfero kazenskega zakonika (KZ-1). Lahko gre za sume kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo prostega oblikovanja volje volivcev, ali splošnih kaznivih dejanj zlorabe in ponaredb, če se pri tem prikrivajo identitete donatorjev.
Kaj morajo vpletene stranke storiti takoj?
Če je akcija javna in so stranke nanjo opozorjene, morajo nemudoma izvesti naslednje korake:
Obvestiti banko in nadzorne organe: Pisno morajo obvestiti svojo poslovno banko, Računsko sodišče in Inšpektorat za notranje zadeve, da poteka organiziran napad z lažnimi nakazili.
Izolirati prejeta sredstva: Vsako nakazilo iz tujine morajo nemudoma identificirati, zamrzniti in sprožiti postopek za njegovo preusmeritev na proračun ali v humanitarne namene (skladno z navodili Računskega sodišča).
Vložiti kazensko ovadbo: Ker so organizatorji zadevo javno priznali, obstaja neposredna podlaga za vložitev kazenske ovadbe ali prijave na policijo zaradi namernega poskusa povzročitve škode in zlorabe finančnega sistema za politične sabotaže.
1/14 🧵 Kaj lahko izvemo o povezavah med NVO, politiko in javnimi institucijami? Zbranih je nekaj primerov iz zakonodaje, imenovanj, financiranja in referendumskih kampanj v zadnjih letih. Povodov za opazovanje povezav je več: razkritje domnevnega načrta Svobode za ZIURS, nedavna razkritja o fianciranju nekaterih NVOjev tudi iz tujine in primer bivše ministrice Sanje Arjanović Hojnik ter KPK.
Nekatere NVO, dejavne v predvolilni razpravi, so prejemale sredstva iz tujine. Kdo je financiral posamezne predvolilne aktivnosti? So imeli financerji pri njih kakšno vlogo?
Ali smo ob podpori prejšnje Golbove vlade in predsednice Nataše Pirc Musar dobili sistem, kjer imajo nezvoljeni predstavniki NVOjev večji vpliv na zakonodajo in življenje vseh nas, kot demokratično izvoljeni predstavniki v parlament?
Morda odgovori na vsa ta vprašanja nikoli ne bodo javno znani.






















