Pinned Tweet
POMOČ REVNIM
Če je tvoja rešitev za revščino uničenje bogastva, ki omogoča njeno odpravo, potem ne rešuješ revščine.
Kriviti milijarderje za prazno denarnico je kot kriviti fitnes za lastno debelo rit.
Ekonomija ni igra z ničelno vsoto. Ko nekdo odpre tovarno ali naredi izdelek cenejši, je dobrin in storitev več. Ne manj.
Cilj ni manj bogatih, ampak manj revnih. Kjer več ljudi lahko ustvarja vrednost, proizvaja in zasluži, je revščine manj. Milijarderji so posledica razvoja, ne vzrok revščine.
Merilo uspeha je, ali si navaden človek lahko privošči več hrane, stanovanj in energije.
Bogastvo ni kup gotovine. Večinoma ga predstavljajo deleži v podjetjih, ki zaposlujejo, proizvajajo, inovirajo in plačujejo davke. Prodaja delnic sama po sebi ne speče kruha in ne postavi elektrarne.
Letni 5-odstotni davek na premoženje milijarderjev, kakršen je zvezni predlog Sanders–Khanna, ni davek na kup neaktivnega denarja. Ko neto premoženje preseže milijardo dolarjev, obdavči celoto, ne le presežka. Pri milijarderjih to premoženje večinoma sestavljajo deleži v delujočih podjetjih.
Lastnik lahko davek plača s prodajo deleža, osebnim zadolževanjem ali dividendami. Prodaja delnic in osebno zadolževanje podjetju ne vzameta denarja. Izplačilo dividend pa lahko zmanjša denar, ki bi sicer ostal za naložbe. Davek zniža spodbudo za nove naložbe in lahko spodbudi beg kapitala. Pri 5-odstotnem donosu je enak davku na celoten donos. Zapade pa tudi takrat, ko donosa ni.
Kup se s tem ne razdeli. Zmanjša se kapital za proizvodnjo.
Če je zato produktivnih naložb manj, je sčasoma manj dobrin, manj možnosti za zaposlovanje in počasnejša rast plač. Računa ne plača samo lastnik, ampak tudi zaposleni in potrošniki.
Prihodek predloga je namenjen tudi enkratnemu izplačilu 3.000 dolarjev na osebo v gospodinjstvih z dohodkom do 150.000 dolarjev ter programom za zdravstvo, stanovanja in varstvo otrok.
Enkraten prenos denarja lahko danes kupi hrano. Ne more pa sam po sebi zagotoviti varnih lastninskih pravic, delujočih trgov, infrastrukture in rasti produktivnosti, ki dolgoročno omogočajo odpravljanje lakote in revščine.
Ni vsak velik dobiček dokaz ustvarjene vrednosti. Inovacija, ki izboljša izdelek ali zniža njegovo ceno, ni isto kot zaslužek zaradi političnih zvez, pravil po meri ali reševanja z davkoplačevalskim denarjem.
Pravo vprašanje ni samo, koliko je kdo zaslužil, ampak kako je do tega prišel in kakšno vrednost je ustvaril za druge.
Dobiček in izguba usmerjata kapital tja, kjer podjetja bolje zadovoljujejo potrebe ljudi. Konkurenca pa jih sili, da to počnejo ceneje.
Več podjetništva, konkurence in produktivnih naložb → več produktivnosti in ustvarjene vrednosti → večja in dostopnejša ponudba → višji življenjski standard → manj revščine.
Manj nepotrebnih birokratskih in davčnih ovir → več prostora za podjetništvo, delo in naložbe → več ustvarjene vrednosti.
Več proizvodnje razširi tudi davčno osnovo, iz katere se financirajo socialni transferji.
Vprašanje ni, ali pomagati revnim, ampak kako pomoč financirati, ne da bi spodkopavali naložbe, ki jo omogočajo.
67
Matej Prijatelj retweeted
650% surge in 3 months. Six. Hundred. And. Fifty. Percent.
Feel "culturally enriched" yet, Ceuta?
Ceuta sex crimes have risen 650% since migrant influx on the Spanish territory - with most of the attacks on children trib.al/xaecuMP
TEMELJ ZA SLOVENIJO
Temelj je, koliko dobrin in storitev se proizvede na uro in koliko od tega ostane za investicije. Vse drugo pove, ali ta temelj drži ali se krha.
Problem nastane, ko javna poraba dolgoročno raste hitreje od proizvodnje. Primanjkljaj pomeni, da se del razlike financira z zadolževanjem. Uravnotežen proračun sam po sebi ni blaginja. Lahko ga uravnotežiš tudi tako, da z davki zadušiš delo.
Slovenija nima lastne valute. Primanjkljaja ne more financirati z izdajanjem lastnega denarja, zato ji ostaneta davek in dolg v evru. Tiskanje računa ne odpravi. Skrije ga v inflacijo.
Pokojnine in zdravstvo ne smejo dolgoročno rasti hitreje od proizvodnje na uro. Brez višje produktivnosti proračunska disciplina ne dvigne življenjskega standarda. Če država vzame manj, za investicije ostane več.
28
Kako koordinirati gospodarstvo, če nihče ne pozna celote?
Spor ni med načrtom in odsotnostjo načrta. Spor je, kdo načrtuje.
Brez zasebne lastnine nad proizvodnimi sredstvi in njihove menjave ni tržnih cen teh sredstev. Brez teh cen ni mogoče vedeti, kateri načrt zapravi manj. Številka, ki jo določi urad, ni tržna cena.
Pomembno znanje je lokalno in težko prenosljivo. Cena ne prenese vsega. Pove pa, kako se prilagoditi, ne da bi vedel, zakaj se je spremenila.
Če bi šlo le za arhiv že zbranih podatkov, bi ga lahko obdelal računalnik. Računalnik sam ne ustvari lastnine, cen in odgovornosti. Pomembno znanje je razpršeno med ljudi in se odkriva skozi njihovo ravnanje.
Kadar administrativno določena cena ne sme odražati redkosti, je napako težje odkriti. To ne pomeni, da je vsaka javna odločitev zgrešena. Načrt lahko izbere jeklo namesto kruha. Toda brez ekonomskega računa ne pokaže, koliko kruha je takšna odločitev stala.
Trg ne ve vsega in ni nezmotljiv. Njegova prednost je, da omogoča odkrivanje. Dobiček lahko pokaže učinkovitejšo rabo virov. Ni pa dokaz, da je izid pravi po vseh merilih.
Tržni socializem je želel ohraniti cene brez zasebne lastnine nad proizvodnimi sredstvi. Toda cena, ki jo prilagaja centralni organ, ni nastala v menjavi. Ta organ obenem ne razpolaga z znanjem, ki ga tržni proces šele razkriva.
Koordinacija ne sme sloneti na vsevednosti enega centra.
17
“For all but a vanishingly brief instant near the dawn of history, the word ‘ship’ will mean ‘spaceship.’”
— Arthur C. Clarke
123
Matej Prijatelj retweeted
Governments created trillions in debt.
Elon Musk created a trillion in value.
Guess who you're supposed to hate?
Matej Prijatelj retweeted
🚀 FINAL APPROACH — DON’T PANIC.😜
Ship 42 is lining up for its historic return to the launch tower. Mechazilla’s giant mechanical arms are ready for the catch!
One spacecraft, one incredible 🥺maneuver, and a moment that pushes reusable spaceflight forward. 🦾🔥
Matej Prijatelj retweeted
Replying to @TrustlessSoV
I disagree. The problem is coercion, not centralization. Centralization without coercion is just economies of scale. Decentralization works because it circumvent coercion, not centralization.
True neoliberalism hasn't really been tried, but to the extent that it has, the results have been an amazing success.
Matej Prijatelj retweeted
We're live discussing Jensen's departure... youtube.com/live/xDsjsYhBtMg
The last thing an MMT economist sees before their entire worldview is blasted into oblivion.
This week's podcast episode is my full @DohaDebates on the nature of money with two MMT economists, @jasonhickel and @ptcherneva. This was a good one you don't want to miss!
Replying to @IterIntellectus
Actually, we’re aiming for 1TW/year from Earth, rising to over 1PW/year from the Moon.
That’s why I say that if we achieve this outcome, SpaceX will obviously be worth more than Earth, because space is so staggeringly enormous!
Matej Prijatelj retweeted
Moonshots episode #310 is out. youtube.com/watch?v=ILQwMvCA…
Matej Prijatelj retweeted
AI plays better chess than any human, yet more people are playing chess than ever. We do what we love for the joy of it. A world of abundance gives us more time for the people and passions that matter.
Matej Prijatelj retweeted
65.597 Slovenk in Slovencev je v zadnjih desetih letih zapustilo Slovenijo. Skoraj 18 na dan.
Leta 2024 je bilo med odseljenimi slovenskimi državljani, starimi 25–64 let, 41 % visoko izobraženih. Med priseljenimi tujimi državljani iste starosti 14 %.
Slovenca izšolamo, mu predavamo o družbi znanja, potem pa njegovo dobro plačano delo obremenimo, kot da je sposobnost nekakšen prekršek. Ko mu uspe v tujini, ga ponosno razglasimo za našega. In davčna politika je tako ali drugače tudi gonilo nacionalnega vprašanja majhnega naroda. Če smo pri nizkih plačah še relativno konkurenčni, smo pri visokih plačah na samem dnu Evrope in sveta.
Nič nimam proti ljudem, ki prihajajo. Toda narod, ki svoje znanje izvaža, ker mu doma ne zna ustvariti dovolj dobrih pogojev, bi se moral resno vprašati, kaj počne s svojo prihodnostjo.
Domoljubje ni mahanje z zastavo ob uspehih Slovencev v tujini. Domoljubje je tudi ustvarjanje razmer, v katerih jim uspeva doma.
Domovina je kraj, kamor se rad vračaš. Uspešna država pa tista, iz katere ti ni treba oditi.
Matej Prijatelj retweeted
Here's my conversation all about the state of the war in Ukraine with Preston Stewart (@prestonstew_) and Michael Kofman (@KofmanMichael).
It's here on X in full and is up everywhere else (see comment).
Timestamps:
0:00 - Introduction
1:00 - State of the war in Ukraine
14:39 - Drone warfare and the kill zone
51:49 - Who is winning the war?
1:03:26 - Military analysis of Russia's 2022 invasion
1:19:14 - Battle of Bakhmut
1:34:56 - War optimism and bad information
1:55:05 - Prigozhin's mutiny
2:09:20 - Putin vs Zelenskyy
2:27:18 - Trump
2:36:13 - Paths to peace in Ukraine
2:46:53 - Nature of war
Javni sektor ima strukturno spodbudo za maksimiziranje stroškov – proračun, vpliv in odvisnost ljudi rastejo z javno porabo, stroški pa se razpršijo med davkoplačevalce ali prenesejo v prihodnost prek dolga.
Zasebni sektor ima spodbudo za minimiziranje stroškov prek konkurence, lastninskih pravic in sistema dobička in izgube, ki delujejo prek cenovnih signalov.
Kdorkoli je na oblasti, ima sistematično močnejšo spodbudo za rast proračuna in moči kot za zniževanje stroškov in blaginjo ljudi.
Replying to @SimoncicUrban @Matej_R81
Interventni zakon je politični kompromis z napačnimi prioritetami. Nekateri ukrepi znižujejo obremenitev produktivnih, drugi so privilegiji in transferi. Vse skupaj se financira z dolgom namesto z zmanjšanjem porabe.
100

































